Ali ste kdaj raziskovali, kako nastanejo karbonsko-keramični diski?
Na svetu obstaja kar nekaj proizvajalcev diskov, med najbolj prepoznavnimi je Bremo, SGL Carbon, Surface Transforms. Vsak izmed njih uporablja skrito tehnologijo in postopke, ki širši javnosti niso znane. V tem prispevku bomo opredelili, kako v splošnem karbonski disk nastane.
Čas izdelave takšnega diska traja v povprečju 21 dni, zato so ti proizvodi tudi tako visoko cenjeni in izredno dragi. Postopek izdelave diske se začne s pripravimo ogljikovih vlaken in s prahom fenolne smole. Ti dve sestavini se “streseta”v aluminijev kalup. Najprej napolnijo kalup le do polovice, nato vstavijo aluminijaste nastavke (ki pomagajo pri oblikovanju zračnih reber), ter nato zapolnijo s preostalim delom mešanice. Sestavijo kalupe in jih med obremenitvami stisnejo ter postavijo v peč na 200°C. Karbonska vlakna se namočijo, nastane karbonska matrica, ki je na izgled ista kot končni izdelek, pa vendar je še plastična.
V naslednjem delu matrico postavijo v pečico, kjer sledi postopek pirolize. To traja več dni. Na koncu tega procesa dobimo karbonsko-keramično matrico (karbonizacija).
V naslednjem koraku dodan prah silicija, ki se pri visoki stopinjah utekočini. Z infiltracijo tekočega silicija (silikonizacijo) pri 1700 °C v vakuumski atmosferi nastane nov material, SiC (Silicijev karbonid).
Kolutni obroč gre nato v komoro, kjer prejme zaščitno barvo. Barva ščiti ogljik v notranjosti diska pred kisikom, kar je ključnega pomena, ker pri visoki toploti kisik zažge ogljik.
CCB diski imajo na zunanjem tornem sloju še dodatno zaščito, zato je njihova površina bolj gladka na otip.
